Slovenci smo že tradicionalno tesno povezani z gozdom, saj gozdovi pokrivajo več kot polovico naše države. Kako pa gospodariti z njimi, kako jih odgovorno vzdrževati v dobri kondiciji? O tem, kako je treba skrbno ravnati z gozdom, na kaj moramo biti pozorni ob obisku v njem, nas poduči gozdni bonton. Povezovanje otrok z naravo ter medgeneracijska izmenjava znanja in pravil obnašanja ustvarjata bodoče generacije, ki se zavedajo vloge in pomena gozdov in dreves ter potrebe po trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdom. Biotsko raznovrstni gozdovi nudijo in dolgoročno ohranjajo čist zrak, tla in vodo. Igrajo ključno vlogo pri reševanju izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ter prispevajo znaten delež k doseganju skupnih ciljev EU za prehod v podnebno nevtralno, krožno, zeleno in digitalno gospodarstvo. Spoznajte skrivnosti gozda s sprehodom po gozdni učni poti. Zavod za gozdove vas pričakuje na zunanji ploščadi GR ob Dunajski cesti.
Slovenija je pokrita z zelo bogatim sestojem gozda. O tem, kako med številnimi vrstami dreves najdemo tudi nekaj takih, ki so zdravilna, pa bo predavala zeliščarka Jožica Bajc Pivec. Različne dele dreves lahko uporabljamo za pripravo zdravilnih pripravkov, ki pomagajo pri blaženju zdravstvenih težav. Med njimi so hrast, breza, smreka, bor, macesen, bukev, brest itd. Pomembna so tudi obrobja gozdov, kjer najdemo številne grmovnice z zdravilnimi učinkovinami: šipek. bezeg, blog, brin, robida, češmin, rumeni dren, črn trn, itd. Dr. Urša Vilhar, specialistka za gozdno pedagogiko in doživljanje narave, pravi, da današnji otroci vse premalo časa preživijo v naravi. V predavanju bo predstavila pristope gozdne pedagogike in doživljanja narave, uporabne pri vsakodnevni igri in učenju v gozdu. Strokovnjaki ugotavljajo, da gibanje, igra in učenje v gozdu izredno dobro vplivajo na razvoj možganov. Otroci se v naravi sprostijo, svobodno raziskujejo in so zato bolj ustvarjalni. Narava prispeva k boljšim gibalnim in učnim sposobnostim.