Japonski hrošč (Popillia japonica) je bil leta 2024 prvič najden tudi v Sloveniji. Po evropski zakonodaji s področja zdravstvenega varstva rastlin spada med prednostne karantenske škodljive organizme in je pomemben škodljivec številnih gojenih vrst rastlin, zato predstavlja v kmetijstvu in okrasnem vrtnarstvu velik problem kot tudi resne grožnje ekosistemom in biotski raznovrstnosti. Gre za invazivno, tujerodno, polifagno vrsto hrošča, ki se hitro širi in se njegovi učinkoviti naravni sovražniki še niso preselili iz izvornih območij oziroma domači nanj prilagodili. Škodo na gostiteljskih rastlinah povzročajo hrošči z objedanjem listne mase (defoliacija) ter ogrci v tleh. Slednji se prehranjujejo s koreninami različnih vrst trav, zato lahko povzročijo škodo na tratah, golf igriščih, travnikih in pašnikih. Zatiranje japonskega hrošča je zahtevna naloga in temelji na kombinaciji kemičnih, mehanskih in biotičnih strategij, katerih cilj je zmanjšati število ličink in odraslih hroščev pod raven, ki bi lahko povzročila gospodarsko pomembno škodo.
Predavateljica: Dr. Špela Modic
Organizator: Kmetijski inštitut Slovenije