Temeljna potreba človeka je druženje, sodelovanje in razvoj v živih (in ne spletnih) odnosih. Pri mladostnikih je ta potreba celo razvojna. Mladostnik v sebi nosi temeljni strah, da ne bo vključen in sprejet. Ta skrb je sicer za mladostnika naravna in zdrava, vendar se jo s pospešenim razvojem tehnologije pogosto zlorablja. Spletna okolja namreč to mladostniško naravnanost izkoriščajo, mladostniki pa tudi niso dovolj zreli, da bi se znali pred pastmi sami dovolj dobro zavarovati. Vse to je krivično za zdrav razvoj mladostnikov, prav tako pa zahtevno tudi za odrasle, ki z njimi živijo in se z njimi ukvarjajo v različnih vlogah.
Kako torej razvijati in ohranjati žive odnose z mladostnikom in tehnologijo uporabljati po zdravi pameti?
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
- Kaj za mladostnika pomeni, da se mu je svet odnosov prestavil na splet (online)?
- Koliko so mladostniki izgubili spretnosti živih odnosov?
- Koliko je zaradi tega prikrajšan razvoj zdrave mladostnikove osebnosti?
- Kaj lahko naredimo starši, učitelji in drugi odrasli?
- Kaj lahko v povezavi s tem naredi mladostnik?
Predavateljica:
Doc. dr. Andreja Poljanec je psihologinja, zakonska in družinska terapevtka ter supervizorka. S sodelavci je ustanovila zasebni zavod, Študijsko-raziskovalni center za družino, kjer je vrsto let razvijala in vodila programe za psihosocialno pomoč otrokom in njihovim družinam pod finančnim okriljem MDDSZ, Evropskih socialnih skladov, Ministrstva za izobraževanje idr. Od leta 2018 je vodja oddelka za psihologijo na ljubljanski podružnici Univerze Sigmunda Freuda Dunaj, kjer tudi predava, prav tako na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Je avtorica knjig Rahločutnost do otrok, Rahločutno starševstvo, Med dvema ognjema. Veliko piše in je družbeno aktivna. V odnosih, kjer je prisoten čustveni stik in se razvija empatija, je življenje fizično in psihično bolj zadovoljujoče in zdravo.
Organizator: Skupina Primera, Maraton pozitivne psihologije