Je to, kar počnemo, ko mislimo ali verjamemo, da »vzgajamo«, res tudi »vzgojno«? In ali je to, kar pojmujemo kot »vzgojno«, res tudi za otroke koristno in dobro?
Menim, da je večina tega, kar odrasli počnemo v imenu »vzgoje« in »vzgojnosti«, v resnici nepotrebno, neproduktivno ali/in v resnici celo škodljivo. Kajti bolj kot resničnim eksistencialnim potrebam otrok služi potrebi odraslih, da bi se počutili čim bolj koristne in vredne, ne glede na to, ali je to res, obenem pa čim bolj ognili frustraciji in bolečini.
Vendar to preprosto ni mogoče, niti ni zdravo, zato se načeloma ne obnese – ali pa se vsaj ne obnese dobro. Kaj naj torej starši počnemo in kako naj ravnamo oziroma živimo s temi svojimi otroki, da ima to dejansko smisel in je v dolgoročno dobrobit vseh vpletenih v družinski sistem, tako velikih kot malih, s kakovostjo naših odnosov vred?
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
- Ali otroci res potrebujejo, da jih »vzgajamo«, in kaj to sploh pomeni?
- Kaj so najpogostejši »stranski učinki« oz. »kolateralna škoda« tako imenovanega »vzgajanja«?
- Kaj lahko starši počnemo namesto tega, čemur pravimo »vzgoja«?
- Kaj je najpomembnejše, kar lahko starši damo otroku, in zakaj?
- In čemu sploh razmišljati in se spraševati o vsem tem?
Predavateljica:
Ivana Gradišnik, univ. dipl. nov., ustanoviteljica, direktorica in vodja programov Inštituta za sodobno družino Manami in Familylab Slovenija, sicer pa ženska s precej energije, hitrih misli in včasih prehitrega jezika. Po duši aktivistka in idealistka se od l. 2008 v vsebinskem smislu ukvarja predvsem z zasnovo in vodenjem projektov, vodenjem starševskih skupin, mladinskih delavnic, pripravo in vodenjem seminarjev in delavnic za zaposlene v podjetjih, izvedbo in asistiranjem v izobraževalnih programih za pedagoške kolektive ter individualnim svetovanjem staršem in družinam. Stara je rosnih 50 let, živi pa z možem Jernejem in dvema hčerkama, Najo (21) in Našo (17), ter psom. Tako kot v poklicnem tudi v prostem času rada teče na dolge proge.
Organizator: Skupina Primera, Maraton pozitivne psihologije