Dobrodošlica sejmu 2012


»V času, ko je večji del javnih razprav osredotočen na negotovost povezano z globalno gospodarsko in finančno krizo, je razmišljanje o okolju oziroma njegovem varovanju pogosto videno kot razkošje, ki si ga (trenutno) ne moremo privoščiti. Vendar pa je v resnici prav nasprotno: ne-upoštevanje okolja je razkošje, ki si ga preprosto ne smemo in ne moremo privoščiti, saj bi to lahko privedlo le še do večje krize, tudi gospodarske.
Že nekaj desetletij izkoriščamo omejene vire Zemlje precej hitreje, kot se ti lahko obnovijo. S tem zelo obremenjujemo naš planet. 20.stoletje je zaznamovalo 4-kratno povečanje prebivalstva, in nekajkrat večja poraba naravnih virov, pa naj je šlo za fosilna goriva, vodo ali ribe. V Evropi gospodarstvo porabi letno 16 ton surovin na osebo – od tega 6 ton postanejo odpadki, polovica teh pa gre še vedno na smetišča. Šokanten je tudi podatek, da vsako leto zavržemo do 180 kilogramov še užitne hrane na osebo.

Trendi kažejo, da viri ne bodo več v izobilju in tudi ne poceni. Naraščajoči stroški surovin in mineralov silijo podjetja, da se tem trendom prilagajajo, njihova redkost in nihanje cen pa vplivata na negativna gibanja v celotnem svetovnem gospodarstvu. Ogroženi so tudi viri, kot so gozdovi, voda, rodovitna prst, čist zrak, biomasa in biotska raznovrstnost.

Ocene kažejo, da bi lahko do leta 2050, ko naj bi svetovno prebivalstvo preseglo 9 milijard, povpraševanje po hrani, krmilih in vlaknih naraslo za 70 odstotkov. To je seveda skrb vzbujajoče, saj je 60 odstotkov ekosistemov, ki pomagajo proizvajati te vire, že danes oslabljenih ali pa se uporabljajo netrajnostno. Če bi vire še naprej izkoriščali na tak način, bi leta 2050 za preživetje potrebovali več kot dva planeta.

Pomembno je zavedanje, da tudi naše vsakdanje življenjske navade negativno vplivajo na naravno okolje. Načini prehranjevanja, bivanja in mobilnosti prispevajo več kot 80 odstotkov skupnih negativnih vplivov na okolje, zato moramo na teh področjih ukrepati odločneje. To lahko storimo tako, da za začetek spremenimo način razmišljanja in vedenjske vzorce ter upoštevamo, kakšen vpliv na naravne vire imajo naše vsakdanje izbire. Vire moramo uporabljati bolj racionalno, in če je le mogoče, jih moramo uporabiti znova ali reciklirati. Za nas, potrošnike, to pomeni, da moramo ponovno razmisliti o svojih navadah, izbirati trajnostne izdelke in storitve, pazljiveje prebirati oznake na izdelkih in nakupiti, le kolikor zares potrebujemo. Tako kot vire, moramo tudi izdelke reciklirati in, če je le mogoče, uporabiti ponovno. S tem lahko prispevamo k varovanju narave, pogosto pa tudi prihranimo denar.

Naša prihodnost je odvisna od današnjega ravnanja. V veliki meri jo določa naš odnos do uporabe virov in energije. Učinkovita raba virov pomeni, da te uporabljamo trajnostno – da ob manjši uporabi virov dosežemo večji izkoristek in tako zmanjšamo vpliv na okolje. To ne pomeni zgolj, da porabimo manj – to predvsem pomeni, da rabimo drugače. Pomembno je, da sprejemamo odgovorne odločitve in si zagotovimo kakovostno življenje, zdravje, bogastvo in dobrobit. Ne samo za nas, ki si danes delimo ta radodarni planet, temveč tudi za vse prihodnje generacije.

Sejem Narava-zdravje je izvrstna priložnost za obveščanje in osveščanje ljudi glede življenja v sožitju z naravo. Sožitju z naravo, ki omogoča trajnostni razvoj. To je pomemben prispevek k letu trajnostne energije. Tako je letošnje leto, z razlogom seveda, poimenovala OZN.
«

Dr. Janez Potočnik, evropski komisar za okolje
 
www.narava-zdravje.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje. Prosimo, označite ali dovoljujete uporabo te tehnologije.
Ne strinjam se