SI
Show menu

Dobrodošlica 45. sejmu Narava-zdravje

Dober večer, 

dragi gostje, cenjeni razstavljavci, spoštovani gospod magister Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, župan Mesta Ljubljana, gospod Zoran Janković, gospod dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, cenjeni predstavniki slovenskih občin! 

Dobrodošli na že 45. sejmu Narava-zdravje. Prireditev se je v desetletjih razvila iz gobarske razstave, ki sta se ji kasneje pridružili še ponudbi s področij vrtnarstva in sadjarstva. Zadnja leta pa je to aktualen sejem, ki promovira zdrav življenjski slog z zadnjimi trendi. Pod sloganom Živimo vitalno! obravnava področje prehrane, zdravja, gibanja, wellnessa in naravne kozmetike ter zelenega sobivanja. Na letošnjem sejmu svojo ponudbo izdelkov, dejavnosti in idej za zdravo življenje predstavlja 275 podjetij iz 17 držav. S častnima pokroviteljema, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije, Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, številnimi društvi, z medijskimi partnerji ter ostalimi smo pripravili prek 100 različnih delavnic, predavanj, okroglih miz in predstavitev v kontekstu omenjenih področij.

Že danes, prvi dan, so se okrogle mize s poudarki letošnjega sejma kar vrstile druga za drugo. Dopoldne se je odvila regijska konferenca v organizaciji kmetijskega ministrstva v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, Mestno občino Ljubljana in KGZS Zavodom Ljubljana o lokalni samooskrbi in kratkih verigah v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih. Sledila je prva okrogla miza obeh pokroviteljev sejma Kako približati potrošniku ponudbo zdravilnih zelišč, druga pod taktirko Ekologov brez meja je spregovorila o Nacionalni platformi za Slovenijo brez zavržene hrane; tretja je kot javna tribuna v organizaciji društva Onej skušala osvetliti rabo konopljinega olja v medicinske namene; četrta je obravnavala  navade in kakovost prehranjevanja otrok in nacionalne smernice prehrane, pravkar pa se je iztekla okrogla miza na temo Privatizacije človeških virov in hrane za mir kot rešitev pred korporacijsko logiko. 

Ena izmed ključnih dobrin in poudarkov letošnjega sejma  je voda: – celostna obravnava vode kot naravnega vira, predvsem pa dobrine, ki omogoča življenje, a ga po drugi strani lahko tudi ogroža. Slovenija se že nekaj let sooča s poplavami in njenimi posledicami. Sejem aktualno osvetljuje tudi to žgočo problematiko, s katero se soočate mnogi predstavniki lokalnih skupnosti. V čast nam je, da pa  je naša prireditev tudi prostor in priložnost, kjer se predstavljajo dobre prakse sobivanja z naravo, kot sta natečaj Planetu Zemlja prijazne občine in Ljubljana kot Zelena prestolnica Evrope leta 2016, ki jo na sejmu predstavlja Javni holding Ljubljana. Z nami so ponovno energetski svetovalci Gradbenega inštituta ZRMK, ki obiskovalce osveščajo glede porabe energije in trajnostne gradnje.
Sejem ponuja za vsakogar nekaj. Ne le jutri, na svetovni dan sladkorne bolezni, ampak tudi vse ostale dni sejma se obiskovalci lahko posvetujejo s strokovnjaki z različnih področij.  Za seniorje na primer so na voljo številne meritve pa tudi gibalne dejavnosti, ki so v ponudbi programa Simbioza posebej prilagojene zanje, ali pa  možganski fitnes kot trening za boljše pomnjenje.

Prireditev nagovarja mlade družine z otroki in mladostniki o vzgoji, pozitivnem pristopu k reševanju konfliktov, kako otroke navdušiti nad zdravo prehrano, nad z naravo povezanimi poklici, pa tudi prek akcije Zveze prijateljev mladine Slovenije za solidarnost s tistimi, ki živijo v pomanjkanju. Srednja zdravstvena šola za šolarje in dijake organizira samopregledovanje ter nudenje prve pomoči na lutki. Najmlajši se učijo prevezovanja poškodb na medvedkih. Urbani Tekači promovirajo tek, plesna šola Urška pa predstavlja svetovno uspešnico iDance … Ves čas vse dni  do nedelje se na sejmu še kuha, okuša in preizkuša  - od jedi iz konoplje ali ajde – do zadnjih trendov v vrtnarjenju.

Vabim vas, da se v prihodnjih dneh tudi sami sprehodite po sejmu in ga v vsej njegovi celoviti neposrednosti doživite. Sledite oznakam, ki vas pripeljejo do izdelkov in storitev s certifikati in jih Zveza potrošnikov Slovenije še posebej priporoča kot zaupanja vredne. 
Dovolite mi, da se vam na koncu vsem, sodelavcem, številnim partnerjem, še posebej pa častnima pokroviteljema sejma, iskreno zahvalim za sodelovanje. Vabim vas, da v duhu sejma zaživimo vitalno, polni življenjske moči in volje do odkrivanja novih, ključnih spoznanj o sebi in o vsem, kar nas obdaja. Želim vam, da  zelene rešitve, ki jih ponuja sejem, živite tudi v svojih okoljih, kjerkoli ste in delujete. 

Mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, lep pozdrav!

Vesel sem, ko danes že cel dan poslušam, da je Ljubljane najlepše mesto. Ljubljana je res lepo mesto, vabim pa vas vse skupaj, da kdaj obiščete tudi Mursko Soboto.
Ko tujci pridejo v našo lepo državo, pogosto povedo tisto, kar sami pogosto pozabljamo – da imamo še vedno izvrstno ohranjeno naravo. Ko pogledajo, kako lahko dihajo kvaliteten zrak, pijejo kakovostno in neoporečno vodo, se gibljejo v naravi, ki je v veliki meri še vedno ohranjena, nam povedo tisto, kar mi vzamemo za samoumevno. Živimo, ne samo v lepih mestih,  živimo obdani z lepo naravo. Vendar se narava spreminja, ne zato ker se je tako sama odločila, ampak zato ker mi živimo v naravi, in to ni  nobena skrivnost,  je ne varujemo tako, kot bi bilo potrebno, zato smo priča podnebnim spremembam. V tem trenutku, to verjetno poznate, je ocena evropskih inštitucij, da imamo na letni ravni škode v vseh državah EU približno 90 milijard evrov letno. Večina je povezana kot posledica podnebnih sprememb, tisto, kar je posebej skrb vzbujajoče, je, da j bo leta 2050, na letni ravni škode v Evropski uniji za 250 milijard, v kolikor procesa spreminjanja ne zaustavimo. To so velike številke, včasih bi rekli, da znanstvenice in znanstveniki pretiravajo. Vendar ko začnemo preračunavati, dejansko ugotovimo, da so nekatere številke kdaj tudi prenizke. 

Mi se letos soočamo z žledom, to naravno katastrofo, ki je povzročila škodo več kot 400 milijonov evrov. Imeli smo srečo  in po nekaj letih se nismo srečali s sušo, in imeli smo smolo, da smo se srečali z velikimi padavinami. Seveda, ko je prisotna naravna nesreča, smo vsi skupaj kot papige, »bomo naredili, bomo dali na razpolago resurse, naša prva prioriteta je varovanje pred naravnimi nesrečami …« in potem čez 3, 4 mesece, ko naravna nesreča postane preteklost, večina ljudi prioritete tudi spremeni. In potem tisti, ki dejansko vidimo, razumemo, ki želimo urejati, se ponovno počutimo neverjetno sami. Želim si, da  čez 3, 4 mesece, ko bo tudi ta naravna nesreča, ki je sedaj tako zelo prisotna pri nas, pa tudi v nekaterih sosednjih državah, ko za nami, da bomo še vedno imeli zgodovinski spomin. Potrebno je veliko narediti, spremeniti prioritete in se potem teh odločitev nekaj časa držati. 

Danes smo imeli, kot je že povedal župan, zaključno, 13. konferenco o kratkih verigah, ko se načrtno, od oktobra 2012 pogovarjamo s slovenskimi javnimi zavodi, ki imajo kupno moč 140 milijonov evrov različnih surovin za hrano, ali neposredno hrano, in to kljub temu da sem to že povedal, to je v sektorju, ki ima letno realizacijo milijardo dvesto. To je velika kupna moč. Že nekaj let si prizadevamo, da bi bila ta kupna moč realizirana v korist Slovenije. Korist Slovenije je,  da se držimo principov lokalne samooskrbe. Začetni koraki so bili težki. Že pogovor v tej državi - Razmišljaj globalno, kupuj lokalno – je bil skorajda greh. Učili so nas, tisti, ki tako živijo, da je takšno razmišljanje napačno. Da je edino pravo razmišljanje, da kupujemo njihove produkte … Verjamem, da se je do danes to mnenje že spremenilo, moramo pa še marsikaj narediti. Torej v javnih zavodih, kjer je prvi cilj, da pridemo do 40 odstotkov lokalne nabave in potem naprej. Tukaj projekti dobro tečejo, in na to sem ponosen. Ne pozabiti, spoštovane gospe in spoštovani gospodje, da je čez dober teden, to je vedno tretji petek novembra, uradni dan slovenske hrane. 

V vseh šolah bo potekala akcija, ki bo zajela več 100.000 mladih otrok, da se bodo srečali s slovenskim zajtrkom. To je bolj pomembno, kakor si mislimo. Če bi pogledali statistične podatke, koliko otrok prične s tistim, kar je prehransko najpomembneje, koliko otrok začne dan brez zajtrka, bi bili zgroženi. Tu moramo narediti pomemben  korak naprej. Seveda je dan slovenske hrane, ko se vsi pogovarjamo o slovenski hrani, dober uvodni korak, a je samo prvi korak. S stališča prehranskega ministrstva je pomembno, da čim prej pridemo na teden slovenske hrane,  potem na mesec in potem se pogumno odločimo, da bomo celo leto razmišljali tako. Seveda vsak korak šteje.  Prvi korak mora vedno narediti vsak sam. Dejansko vas vabim k tem korakom, da pridemo do leta slovenske hrane, da delamo vsi skupaj. 

Dovolite mi še, da spregovorim o vodi. Voda je ena redkih naravnih dobrin. V Sloveniji imamo napačen občutek, da jo imamo v neomejenih količinah. To seveda ne drži za pitno vodo. V sedanjem svetu je postala grda navada, da se iščejo dobički tam, kjer se ne bi smeli iskati. V nekaterih državah, zlasti najrevnejših, je v tem trenutku že prišlo do privatizacije uporabe vodnih virov. Saj vodnega vira nihče ne more odnesti, vendar se privatizira njegova uporaba. Ko pogledate ljudi v Afriki, s kupno močjo, ki jo poznate, kako težko pridejo ponekod do vode, se človek zgrozi. Zato ta aktivnost, ki poteka v EU in tudi v Sloveniji, da je vodo potrebno ohraniti kot naravno dobrino. To je aktivnost, ki lahko ohrani dostojanstvo človeka. Voda enostavno ne sme biti privatizirana. Zato je parlament v prejšnji sestavi pričel z aktivnostjo, ki je pomembna – da bi zapisali pravico do vode, pravico do pitne vodne,  ki mora biti dosegljiva kot osnovna pravica, zapisana v ustavo. To je bilo verjetno eno najlepših dejanj Državnega zbora v prejšnji sestavi. In mislim, da je zelo primerno zahtevati od naših poslank in poslancev, da s to pobudo, s spremembo ustave, ki bo zaščitila pravico do naravnega vira, nadaljuje.

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, spoštovani gospod direktor, sejem, ki ga vodite in organizirate, je pomemben. Želim vam mnogo obiskovalcev, želim vam tudi poslovni uspeh, vse to je jamstvo, da se bo sejem nadaljeval tudi v prihodnje. In uspehov tega sejma se skupaj z vami veselim še naprej. Hvala.

Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Spoštovane gospe in gospodje, drage kolegice, kolegi, sodelavci, prijatelji!

Poseben pozdrav ministru, častnemu otvoritelju  45. sejma Narava-zdravje.
Direktor  Gospodarskega razstavišča, Iztok Bricl, je izpostavil tolikšno število dogodkov, ki so se danes odvili tukaj, tako da ugotavljam: danes je na Gospodarskem razstavišču cela Slovenija!
 
Že zjutraj smo začeli izjemno pomembno konferenco, ki  bo končno prinesla tisto, kar si želimo – čim krajše poti hrane do naših javnih zavodov, vrtcev in šol. Končno bomo lahko  uveljavili  tisti rek, ki ga je začel projekt ''Od njive do mize'' pred 15 leti. Danes zdrava prehrana pomeni prehrano iz domačega okolja, ki hitro pride do naših krožnikov. Mogoče bo prišel kdaj čas, ko bomo nehali kupovati kitajski česen in bomo ugotovili, da ga imamo zadosti tudi doma, dobrega, zdravega, uporabnega.
Sam sejem je, kot je poudaril direktor Bricl, na dan otvoritve gostil že 3000 obiskovalcev, kar pomeni, da je sejem dobro zasnovan, in zato ni čudno, da obstaja že 45 let. Rad bi izpostavil nekaj točk, ki se mi zdijo pomembne prav v povezavi z naravo in zdravjem.  Naše občine želijo ohraniti svoja okolja za naše zanamce. Letošnje ujme, od žleda in poplav, nas opozarjajo, da se narava huduje, ker nismo prijazni do nje in bo  treba spremeniti način življenja. Najprej brez odlašanja izpeljati protipoplavne ukrepe. Prepričan sem, da bo s tem soglašalo tudi  ministrstvo.  Kot drugo želim poudariti, da moramo hrano ohraniti za svoje otroke, naše vnuke. Naj uživajo v tistem, kar je res dobro in kvalitetno. Prepričan sem, da bodo tudi naši gostinci dali prednost proizvodnji slovenske hrane, posebej po zadnjih spremembah v slovenskih trgovinah. In kot tretje, voda, naš vir življenja, ne sme nikoli postati dobrina, ki bo šla v zasebne roke. Ostati mora javna dobrina, javna last. Voda naj postane vrednota, ohkrati pa prednost Slovenije pred mnogimi drugimi državami, ki te dobrine, da bi pili vodo iz pipe, nimajo.

Še enkrat dobrodošli, hvala za vašo prisotnost. Vsem vam, ki niste iz Ljubljane, tudi tistim iz Murske Sobote,  sporočam, da je Ljubljana še vedno najlepše mesto na svetu.

Zoran Janković, župan MO Ljubljana
Spoštovani minister, spoštovani župan, spoštovane dame in gospodje. 

Naš zavod že vrsto let sodeluje na tem sejmu, letos prvi č tudi sooblikuje podobo, tako da sem zelo vesel, da smo sklenili to odlično sodelovanje. Naš zavod verjetno do vseh inštitucij javnega značaja v naši državi najbolje razume naravne procese, vsak dan se z njimi srečuje, po drugi strani pa se srečuje tudi z interesi razvojnikov, lokalnih skupnosti in podobno. Se zgodi, da smo včasih nerazumljeni s strani razvojnih ambicij, ampak z dobrim sodelovanjem, s prepričevanji, s procesi se običajno vse stvari rešijo. Včeraj smo imeli v teh prostorih zelo obiskano posvetovanje na temo sobivanja narave in kmetijstva na Ljubljanskem barju. To govori o tem, da je skrb, tudi Ljubljane, zato da dobi iz svoje bližine zdravo hrano, vse večja. Globalizacija ni dobra zgodba, zlasti za prehranske verige, ampak lokalizacija, tako pridelave kot predelave in kupovanja. Kar se tiče Ljubljanskega barja, si prizadevamo, da bomo v prihodnje skupaj z Gospodarsko zbornico vzpostavili sistem, da pridelki iz Ljubljane ne bodo potovali v Italijo, na Češko, Madžarsko ali še kam dlje, ampak da bodo ostali v Ljubljani. To pa niti slučajno ni tako preprosto. To je zahtevna zgodba. Raziskave v Italiji, ki so bile prejšnji teden predstavljene tudi tukaj, v Ljubljani, kažejo, da lokalizacija proizvodnje in potrošnje povečuje število zelenih delovnih mest. To je tudi naš cilj in prepričan sem, da bomo imeli v naslednjih nekaj letih, recimo sedmih, podobo tukaj v Ljubljani in okolici tudi z vidika zdrave prehrane popolnoma drugačno. Osebno sem prepričan, da bomo imeli pri tem podporo župana najlepšega mesta na svetu, vsekakor pa tudi ministra. Želim vam, da uživate na tem sejmu, se napojite z zdravimi idejami, bodite pa tudi pozorni na nekatere komercialne zadeve, ki niso vedno takšne, kot si jih želimo, ampak tudi to je del našega življenja. Tako da naj bo tudi sprehod skozi sejem za vas izziv, da znate odbrati odlično od dobrega. Hvala.

Dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave